Solatnice

Vse naštete solatnice so enoletne rastline. Najbolj zastopana na naših vrtovih je seveda solata (Lactuca sativa L.). Zaradi vsesplošne koristnosti in preproste pridelave se je razvil širok spekter različnih tipov. Najpogosteje jo delimo na mehkolistne (maslenka ali puterca) in krhkolistne sorte (ledenka, kristalka, batavia, iceberg) pa tudi na rezivke, berivke, stebelno solato, glavnato solato in listnato solato. Poznamo široko barvno paleto listov od zelenih, rdečih, rjavih do rumenih odtenkov. V sortah s temnimi listi je več vitaminov kot v sortah s svetlimi listi. V rdečelistnih sortah pa je spekter vitaminov in mineralov drugačen. Zaradi različnih lastnosti je dobro kombinirati in sejati različne tipe. Glede na čas setve solate delimo na spomladanske, poletno-jesenske in zimske. Vsaka izmed njih je prilagojena na pogoje, ki so prisotni v ustreznem letnem času

Tipi Solat

Mehkolistne solate razvijejo svetlejše, nežne liste, ki se zavijajo v glavo. Notranji listi so običajno svetlejši kot zunanji, listni rob je gladek. Poznamo tudi rdeče mehkolistne solate, ki s svojo barvo popestrijo naše grede in krožnike.

Krhkolistne solate delimo na glavnate (Lactuca sativa L. var. Capitata) in rozetaste (Lactuca sativa L. var. Acephala) oz. gentile. Krhkolistne solate razvijejo bolj robustne liste, ki se razlikujejo po barvi listov in obliki listnega roba. Tehnološko zrelost dosežejo od 5 do 10 dni kasneje kot mehkolistne sorte.

• Glavnate solate v tipu ljubljanske ledenke so primerne za pridelavo preko celega leta. Rastline oblikujejo čvrsto glavo s svetlo zelenimi listi. V notranjosti glave so listi rumeni ali skoraj beli. Znano sorto Vanity sta zamenjali odpornejši Eole in Edurne.
• Solate v tipu dalmatinske ledenke naredijo  velike in trde glave. Listi so temno zeleni in nazobčani. Je poletna solata, dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet.
• Solate tipa gentile so primerne za vzgojo čez celo leto. Oblikujejo sklenjeno, dobro napolnjeno rozeto z nakodranimi listi. Primerne so tudi za rezanje. Zelo znana je sorta Kayac in zimska različica Guenola.
• Canasta je krhkolistna solata, ki jo lahko sadimo čez celo leto. Listi z rdeče obarvanim listnim robom oblikujejo okroglo rozeto. Dobro prenaša zimski mraz in poletno vročino.
• Zelo priljubljena je tudi kristalka. Presajamo jo od sredine februarja (neogrevani rastlinjaki) do sredine maja. Primerna pa je tudi za jesensko pridelavo. Oblikuje pol odprto rozeto s kodrastimi svetlo zelenimi listi. Zelo pogosta je sorta Comice, grede pa lahko popestrimo tudi s kristalko v rdečih odtenkih.

V zahodni Sloveniji, vedno bolj pa tudi drugod po Sloveniji, je priljubljena tudi romano solata ali štrucarica (Lactuca sativa L. var. Romana ali longifolia). Pri tem tipu so listi razporejeni na krajšem steblu. Oblikuje rahlo podolgovato glavo z gladkimi ali rahlo kodrastimi listi. Sodi med pozne solate in je občutljiva na mraz. Primerna je za poletno pridelavo, saj dobro prenaša vročino. Pojavlja se v zeleni (Little Gem), rdeči (Rosha) in lisasti (Forellenschluss) različici.  

Solate rezivke (Lactuca sativa L. var. Secalina) razvijejo skledasto obliko rozete in ne oblikujejo glav. Zaradi dobre odprtosti poleti ne prihaja do poškodb notranjih listov kot pri glavnatih solatah. Rezivko lahko med intenzivno rastjo režemo večkrat (vsaj 1 cm nad rastnim vršičkom).

Tudi berivka ne oblikuje glav. Razvije večje število listov v obliki podaljšane rozete. Za prehrano obiramo liste od spodaj navzgor ali pa pobiramo cele rastline. Solate tipa rezivka in berivka so manj občutljive na mraz in na solatno plesen.  

• med berivke/rezivke spada zelo znani hrastov list. Obstajata različici z zelenimi (Kyro) ali rdečimi listi (Saxo) pa tudi vmesne barve (Bijella). Oblikuje rozeto s krhkimi, skodranimi listi. Pridelujemo jo lahko od zgodnje pomladi do poznega poletja.
• Za obtrgovanje je primerna tudi Lollo rossa. Sicer spada med krhkolistne solate. Temno rdeči, kodrasti listi oblikujejo rozete. Primerna je za pridelo čez celo leto in odporna na uhajanje v cvet.

Dokaj nova skupina solat so salanove. Gre za rozetaste mehkolistne solate, ki so primerne za celoletno pridelovanje na prostem. Rozeta je sestavljena iz manjših listov, ki se ne dotikajo tal. S tem je zmanjšana možnost razvoja bolezni. Posebnost solate salanove je, da se rozeta razdeli  na številne enako velike liste z enim samim rezom skozi osnovo. Poznamo rdeče in zelene različice, take z ravnim ali kodrastim listnim robom.

Gojenje

Solato lahko sejemo neposredno na stalno mesto. Seme kali že pri zelo nizkih temperaturah (2°C do 3°C) obenem pa kaljenje zelo ovira temperatura nad 20°C. Solate so zelo občutljive na dolžino dneva. Ob nepravilni izbiri sort bodo rastline mnogo hitreje pognale v cvet.

• Za hladnejše dni (pozno jeseni, zima, pomlad) posadimo solate ljubljanska ledenka, bistra, posavka, vegorka
• sorte ljubljanska ledenka, dalmatinska ledenka, gentile odlično prenašajo pridelovanje v vseh letnih časih
• prav v vročem delu poletja lahko posadimo sredozemsko solato romano, ki obstaja v zeleni, rdeči ali lisasti različici
• prezimne sorte so krhkolistne posavka, vegorka, bistra ter mehkolistne zimska rjavka in nansen. Zimske sorte lahko sejemo ali sadimo od sredine avgusta pa vse do konca oktobra.

Ker solate rastejo izredno hitro, kemično zatiranje bolezni in škodljivcev ni priporočeno. Da do okužb ne pride, poskrbimo za primerne razdalje med rastlinami prav tako pa tudi ne pretiravamo z gnojenjem. Dobri sosedje solate so blitva, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, jagode, korenje, kolerabica, kumare, meta, ohrovt, pastinak, por, sladki komarček, špinača, zelena, zelje.

Viri

Pušenjak, M.: Zelenjavni vrt. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 2014 (dopolnjena izdaja).

Sinkovič, L., Marolt, N., Vončina, A., Leskovšek, R. (2019). Smernice integriranega varstva solatnic. Pridobljeno 18.10.2022, dosegljivo na: https://www.ivr.si/rastlina/solatnice/.