Lovorikovci so zadnja leta med najbolj priljubljenimi rastlinami za žive meje. Hitro rastejo, so zimzeleni in ustvarijo gosto zeleno pregrado. A lovorikovec še zdaleč ni edina možnost.
V našo ponudbo smo zato dodali še več rastlin, primernih za različne vrste živih mej – od klasičnih striženih zelenih sten do bolj naravnih, cvetočih in prosto rastočih živih mej.
Fotinija – živa meja, ki spreminja barve
Če želite zimzeleno živo mejo, ki ni samo zelena, je fotinija ena najlepših izbir. Njeni mladi poganjki spomladi zažarijo v intenzivno rdečih odtenkih, nato pa postopoma preidejo v sijočo temno zeleno. Z rednim obrezovanjem spodbudimo novo rast in s tem vedno znova tudi značilno rdeče obarvanje.
Ligustrum vulgare ‘Atrovirens’ – klasika, ki se vrača
Navadni liguster ‘Atrovirens’ je odlična izbira za gosto, trpežno in hitro rastočo živo mejo. Zelo dobro prenaša rez, zato lahko iz njega oblikujemo lepo in urejeno zeleno steno. Je nezahteven, dobro se obrašča in je zanimiva alternativa lovorikovcu, predvsem tam, kjer želimo nekoliko bolj naraven videz.
Češmin oz. Berberis
je zelo dober za nižje do srednje visoke žive meje. Zaradi trnov naredi gosto in težko prehodno živo mejo, poleg tega pa lahko z rdečelistnimi sortami dodamo vrtu precej barve.
Gaber – ena najboljših rastlin za klasično živo mejo
Carpinus betulus oziroma navadni gaber je že desetletja ena najbolj preverjenih rastlin za žive meje.
Odlično prenaša striženje, hitro se zgosti in lahko z njim ustvarimo zelo lepo, ravno in kompaktno živo mejo. Čeprav je listopaden, suhi listi pogosto ostanejo na rastlini še precejšen del zime in tako tudi pozimi nudijo nekaj zasebnosti.
Primeren je tako za podeželske kot sodobno urejene vrtove.
Rdečelistna bukev – živa meja z nekaj več barve
Če želimo klasično živo mejo, vendar ne samo zelene barve, je odlična izbira rdečelistna bukev.
Njeni temno rdeči do vijoličasti listi ustvarijo zelo eleganten videz. Dobro prenaša rez in je primerna za oblikovanje gostih živih mej.
Še posebej lepo pride do izraza ob svetlih fasadah, kamnu in zelenih zasaditvah.
Bodika – moderna zimzelena alternativa
Bodika ali Ilex je zanimiva izbira za vse, ki želijo nižjo zimzeleno živo mejo z drobnejšimi listi.
‘Dark Green’ raste precej pokončno in kompaktno ter je primeren tudi za bolj urejene, moderne zasaditve. Zaradi drobnega zelenega listja lahko predstavlja zanimivo alternativo klasičnim nižjim zimzelenim živim mejam.
Tisa – ena najbolj elegantnih zimzelenih živih mej
Tisa je odlična rastlina za dolgožive in zelo kakovostne zimzelene žive meje. Dobro prenaša striženje in ima veliko prednost: lepo se obrašča tudi iz starejšega lesa, zato lahko starejšo živo mejo po potrebi precej močno pomladimo.
V ponudbi imamo več različnih sort.
Taxus × media ‘Hillii’ je gosta, pokončna sorta, zelo primerna za žive meje. Ker je moška sorta, ne tvori rdečih plodov.
Taxus baccata oziroma navadna tisa je klasična izbira za strižene žive meje. Iz nje lahko oblikujemo nizke, srednje ali zelo visoke zelene stene.
Taxus baccata ‘Fastigiata Robusta’ ima izrazito pokončno, stebrasto rast. Uporabimo jo lahko za ozke zasaditve, zelene pregrade ali tam, kjer nimamo veliko prostora v širino.
Živa meja je lahko tudi cvetoča
Ni treba, da je vsaka živa meja popolnoma ravna in strogo postrižena.
Zelo lep učinek lahko dosežemo s prosto rastočo živo mejo, v kateri rastlinam pustimo nekoliko več njihove naravne oblike.
Za takšne zasaditve lahko uporabimo tudi hibiskus (Hibiscus syriacus). Poleti nas razveseljuje z velikimi cvetovi različnih barv, zato živa meja ni samo funkcionalna pregrada, ampak postane pomemben cvetoči del vrta.
»Ko pa spomladi zacveti forzicija, se živa meja iz forzicije odene v sončno rumeno barvo in vrt napolni s pomladjo.«
Živa meja ni nujno sestavljena samo iz ene vrste. Kombinacija različnih grmovnic ustvari bolj naraven videz, spreminja se skozi letne čase in je lahko zanimiva tudi za ptice ter druge koristne živali na vrtu.
Kakšno živo mejo izbrati?
Pred izbiro je dobro razmisliti, kaj od žive meje pričakujemo.
Če želimo zimzeleno pregrado in zasebnost skozi vse leto, so odlična izbira lovorikovci, ilex ali tisa.
Če želimo klasično striženo živo mejo, lahko izberemo gaber, bukev ali liguster.
Če imamo malo prostora, so zanimive predvsem pokončne in ožje sorte, kot so lovorikovec ‘Genolia’, bodika ‘Green Spire’ ali Taxus ‘Fastigiata Robusta’.
Če pa želimo bolj naravno in cvetočo živo mejo, lahko posežemo po hibiskusu, hortenzijah, forziciji in drugih cvetočih ali okrasnih grmovnicah.
Pri izbiri žive meje zato ni treba avtomatično poseči po eni sami rastlini. Pomembni so lega, prostor, želena višina, hitrost rasti in predvsem to, koliko časa želimo nameniti striženju.
V naši ponudbi na flanca.si smo poleg različnih sort lovorikovcev dodali še več rastlin, s katerimi lahko ustvarite klasično, zimzeleno, ozko, cvetočo ali povsem naravno živo mejo.
Rastline za lepši vsak dan.
Rastline za živo mejo – več kot samo lovorikovec | Flanca.si
Iščete rastline za živo mejo? Poleg lovorikovcev izberite liguster, gaber, rdečo bukev, bodiko, tiso, hibiskus in druge rastline za lepe žive meje.
