Jajčevci, krompir, cvetača, paradižnik, šparglji, zelje, ohrovt… Skoraj vsaka zelenjava obstaja v vijolični barvi. Teh plodov pa ne združuje le barva, ampak vsi vsebujejo večjo količino koristnih snovi. Zdravniki svetujejo pogosto uživanje temnega sadja in zelenjave, saj le ta vsebuje veliko antioksidantov, ki nam pomagajo pri krepitvi zdravja. Ste mogoče že opazili, da se polži raje kot z rdeče obarvano solato pogostijo z zeleno?
Od kod vijolična barva?
Vijolična barva je posledica določenih koristnih snovi, predvsem antocianinov. To so vodotopni pigmenti rdeče, vijolične ali modre barve, ki veljajo za izjemno močne antioksidante. V vijolični zelenjavi najdemo tudi resveratrol (najbolj znan v rdečem vinu), ki prav tako spada med antioksidante. Antioksidanti so snovi, ki zavirajo negativen vpliv prostih radikalov v telesu in s tem ščitijo celice pred poškodbami.
Nahajajo se v listih, steblih, koreninah, cvetovih in plodovih. Njihove glavne funkcije so privabljanje žuželk za opraševanje, privabljanje drugih živali za raznašanje semen, odganjanje škodljivcev ter obramba rastline pred premočno sončno svetlobo.
Rastline z največ antocianinov: aronija, borovnice, črna malina, robida, rdeče zelje, modra kolerabica, vijolična cvetača, vijolično korenje, vijolično kitajsko zelje, vijolični ohrovti (listni, kodrolistni, brstični), vijolična bazilika, rdeče obarvane solate, vijolična paprika, vijolični paradižnik.
- Lažji nadzor škodljivcev
- Za primer vzemimo rdeče zelje (ali katero drugo kapusnico). Gosenice kapusovega belina so zelene barve. Na temnejši podlagi so lažje vidne.
- Rdeča obarvanost deluje odbijajoče na določene živalske vrste.
- Za to so možni štirje vzroki. Rdeča barva deluje kot opozorilno sredstvo (predstavlja neužiten del hrane), deluje kot kamuflaža (določeni rastlinojedi nimajo receptorjev za rdečo barvo), ali pa v kombinaciji z drugimi barvili posnemajo mrtvo rastlino.
- Počasnejša rast – uhajanje v cvet. Optimalna barva rastlin je zelena, tako pridelajo največ energije. V primeru rdečih ali vijoličnih pigmentov se vse upočasni.
- Lažje opazimo zrele plodove. To je tudi osnovna naloga tovrstnih barvil.
- Večja odpornost na ekstremne razmere (mraz/sušo). V ekstremnih razmerah se poveča tvorba vijoličastih pigmentov. Rdeče zelje bo v sušnem obdobju bolj vijolično obarvano.
